Citati Alberta Einsteina Zanikanje vere v osebnega Boga

Albert Einstein je bil eden najvplivnejših znanstvenikov 20. stoletja. Bil je priznani fizik in dobitnik Nobelove nagrade, ki je najbolj znan po svoji teoriji relativnosti. Bil je tudi odkrit ateist in njegovi citati, ki zanikajo vero v osebnega Boga, so splošno znani.

Citati

Pogosto se citirajo in razpravljajo o Einsteinovih citatih o veri. Tukaj je nekaj njegovih najbolj znanih citatov na to temo:

• Bog ne igra kocke.
• Ne morem si predstavljati a osebni Bog ki bi neposredno vplival na dejanja posameznikov ali bi neposredno sodil bitjem lastne kreacije.
• Beseda Bog zame ni nič drugega kot izraz in produkt človeških slabosti, Sveto pismo zbirka častnih, a še vedno primitivnih legend, ki pa so precej otročje.
• Ne verjamem v Bog teologije, ki nagrajuje dobro in kaznuje zlo.

Zaključek

Citati Alberta Einsteina, ki zanikajo vero v osebnega Boga, so nekateri izmed najbolj znanih citatov na to temo. O njegovih pogledih na vero in Boga se je veliko razpravljalo in razpravljalo. Einsteinovi pogledi na vero in Boga so bili vir navdiha in razprav za mnoge ljudi.

Ali je Albert Einstein verjel v Boga? Mnogi navajajo Einsteina kot primer pametnega znanstvenika, ki je bil tudi verski teist kot oni. To menda ovrže idejo, da znanost je v nasprotju z religijo ali toznanost je ateistična. vendar Albert Einstein dosledno in nedvoumno zanikal vero v osebnega boga, ki je odgovarjal na molitve ali se vmešaval v človeške zadeve – natanko takšen bog, ki je skupen verski teistov, ki trdijo, da je bil Einstein eden izmed njih.

Ti citati iz Einsteinovih spisov kažejo, da tisti, ki ga prikazujejo kot teista, nimajo prav, v resnici pa je rekel, da je to laž. Svojo obliko religioznosti primerja s Spinozo, panteistom, ki ni podpiral vere v osebnega Boga.

01 od 12

Albert Einstein: Bog je produkt človeške šibkosti

Albert Einstein. American Stock Archive / Contributor/Archive Photos/Getty Images

»Beseda bog zame ni nič drugega kot izraz in produkt človeških slabosti, Sveto pismo zbirka častnih, a še vedno primitivnih legend, ki pa so vendarle precej otročje. Nobena interpretacija, ne glede na to, kako subtilna, ne more (zame) tega spremeniti.«
Pismo filozofu Ericu Gutkindu, 3. januar 1954.

Zdi se, da je to jasna izjava, da Einstein ni verjel v judovsko-krščanskega Boga in je imel skeptičen pogled na verska besedila, ki jih te 'vere knjige' obravnavajo kot božansko navdihnjene ali Božjo besedo.

02 od 12

Albert Einstein & Spinozin Bog: Harmonija v vesolju

'Verjamem v Spinozinega Boga, ki se razkrije v urejeni harmoniji obstoječega, ne v Boga, ki se ukvarja z usodami in dejanji ljudi.'
Albert Einstein v odgovoru na vprašanje rabina Herberta Goldsteina 'Ali verjamete v Boga?' citirano v: 'Je znanost našla Boga?' avtorja Victor J Stenger.

Einstein se je identificiral kot privrženec Barucha Spinoze, nizozemskega Juda iz 17. panteist filozof, ki je Boga videl v vseh vidikih obstoja, pa tudi onkraj tega, kar lahko zaznamo v svetu. Za izpeljavo svojih temeljnih načel je uporabil logiko. Njegov pogled na Boga ni bil konvencionalni, osebni judovsko-krščanski Bog. Trdil je, da je Bog brezbrižen do posameznikov.

03 od 12

Albert Einstein: Laž je, da verjamem v osebnega Boga

»To, kar ste prebrali o mojih verskih prepričanjih, je bila seveda laž, laž, ki se sistematično ponavlja. Ne verjamem v osebnega Boga in tega nisem nikoli zanikal, ampak sem to jasno izrazil. Če je nekaj v meni, kar lahko imenujemo religiozno, potem je to neomejeno občudovanje strukture sveta, kolikor jo lahko razkrije naša znanost.'
Albert Einstein, pismo ateistu (1954), citirano v 'Albert Einstein: The Human Side', ki sta ga uredila Helen Dukas in Banesh Hoffman.

Einstein je jasno izjavil, da ne verjame v osebnega Boga in da so vse nasprotne izjave zavajajoče. Namesto tega mu za premišljevanje zadostujejo skrivnosti vesolja.

04 od 12

Albert Einstein: Človeška fantazija je ustvarila bogove

'V mladostnem obdobju duhovne evolucije človeštva je človeška fantazija ustvarila bogove po človekovi lastni podobi, ki naj bi z delovanjem svoje volje določali pojavni svet ali vsaj vplivali nanj.'
Albert Einstein, citiran v '2000 Years of Disbelief', James Haught.

To je še en citat, ki cilja na organizirano religijo in enači versko prepričanje z domišljijo.

05 od 12

Albert Einstein: Zamisel o osebnem bogu je otroška

„Vedno sem rekel, da je po mojem mnenju zamisel o osebnem Bogu otroška. Lahko me kličete an agnostik , vendar ne delim križarskega duha profesionalnega ateista, čigar gorečnost je večinoma posledica bolečega dejanja osvoboditve iz spon verske indoktrinacije, prejete v mladosti. Raje imam držo ponižnosti, ki ustreza šibkosti našega intelektualnega razumevanja narave in našega lastnega bitja.'
Albert Einstein Guyu H. Ranerju ml., 28. september 1949, citiral Michael R. Gilmore vSkeptikrevija, letnik 5, št.2.

To je zanimiv citat, ki kaže, kako je Einstein raje ukrepal ali ne ukrepal glede na svoje pomanjkanje vere v osebnega Boga. Spoznal je, da so drugi bolj evangeličanski v svojem ateizmu.

06 od 12

Albert Einstein: Ideje o osebnem bogu ni mogoče jemati resno

»Zdi se mi, da je zamisel o osebnem Bogu antropološki koncept, ki ga ne morem jemati resno. Prav tako si ne morem predstavljati neke volje ali cilja zunaj človeške sfere... Znanost je bila obtožena spodkopavanja morale, vendar je obtožba nepravična. Moško etično vedenje bi moralo učinkovito temeljiti na naklonjenosti, izobrazbi ter družbenih vezeh in potrebah; verska osnova ni potrebna. Človek bi bil res v slabem položaju, če bi ga moral omejevati strah pred kaznijo in upanje na nagrado po smrti.« Albert Einstein, 'Vera in znanost,'Revija New York Times, 9. november 1930.

Einstein razpravlja o tem, kako lahko imate etično podlago in živite moralno, medtem ko ne verjamete v osebnega Boga, ki določa, kaj je moralno, in kaznuje tiste, ki zaidejo. Njegove izjave so v skladu z izjavami mnogih ateistov in agnostikov.

07 od 12

Albert Einstein: Želja po vodstvu in ljubezni ustvarja vero v bogove

»Želja po vodstvu, ljubezni in podpori spodbuja ljudi, da oblikujejo družbeno ali moralno predstavo o Bogu. To je Bog Previdnosti, ki varuje, razpolaga, nagrajuje in kaznuje; Bog, ki v mejah vernikovega pogleda ljubi in ceni življenje plemena ali človeške rase ali celo življenje samo; tolažnik v žalosti in nepotešenem hrepenenju; tisti, ki ohranja duše mrtvih. To je družbeno ali moralno pojmovanje Boga.'
Albert Einstein,Revija New York Times, 9. november 1930.

Einstein je prepoznal privlačnost osebnega Boga, ki skrbi za posameznika in podarja življenje po smrti. A tega sam ni naročil.

08 od 12

Albert Einstein: Morala zadeva človeštvo, ne bogov

»Ne morem si zamisliti osebnega Boga, ki bi neposredno vplival na dejanja posameznikov ali bi neposredno sodil bitja, ki jih je sam ustvaril. Tega ne morem storiti kljub dejstvu, da je sodobna znanost do neke mere postavila pod vprašaj mehanistično vzročnost. Moja religioznost sestoji iz ponižnega občudovanja neskončno višjega duha, ki se razkriva v tistem malem, kar mi s svojim šibkim in minljivim razumevanjem realnosti lahko dojamemo. Morala je najpomembnejša – vendar za nas, ne za Boga.«
Albert Einstein iz 'Albert Einstein: The Human Side', ki sta ga uredila Helen Dukas in Banesh Hoffman.

Einstein zavrača prepričanje o obsojajočem bogu, ki uveljavlja moralo. Aludira na panteistično idejo o Bogu, ki se razodeva v čudesih narave.

09 od 12

Albert Einstein: Znanstveniki skoraj ne morejo verjeti molitvam nadnaravnim bitjem

„Znanstvene raziskave temeljijo na ideji, da je vse, kar se dogaja, določeno z zakoni narave, zato to velja za delovanje ljudi. Zaradi tega bo znanstvenik raziskovalec težko verjel, da bi na dogodke lahko vplivala molitev, torej želja, naslovljena na nadnaravno bitje.«
Albert Einstein, 1936, odgovarja otroku, ki je pisal in vprašal, ali znanstveniki molijo; citirano v: 'Albert Einstein: The Human Side, uredila Helen Dukas & Banesh Hoffmann.

Molitev ne koristi, če ni Boga, ki jo posluša in se nanjo odzove. Einstein tudi ugotavlja, da verjame v naravne zakone in da nadnaravni ali čudežni dogodki niso očitni.

10 od 12

Albert Einstein: Le redki se dvigajo nad antropomorfne bogove

Vsem tem vrstam je skupen antropomorfni značaj njihovega pojmovanja Boga. Na splošno se samo posamezniki z izjemnimi obdarjenostmi in izjemno visokoumne skupnosti dvignejo v kakršni koli večji meri nad to raven. Obstaja pa še tretja stopnja religioznega doživljanja, ki pripada vsem njim, čeprav se le redko nahaja v čisti obliki: imenoval jo bom kozmični religiozni občutek. Zelo težko je pojasniti ta občutek vsakomur, ki je popolnoma brez njega, še posebej, ker ne obstaja nobena antropomorfna predstava o Bogu, ki bi temu ustrezala.'
Albert Einstein,Revija New York Times, 9. november 1930.

Einstein je menil, da je vera v osebnega Boga na manj razviti ravni verske evolucije. Opozoril je, da judovski sveti spisi kažejo, kako so se razvili iz 'religije strahu v moralno religijo'. Naslednjo stopnjo je videl kot kozmični religiozni občutek, za katerega je rekel, da so ga skozi stoletja čutili mnogi.

11 od 12

Albert Einstein: Koncept osebnega Boga je glavni vir konflikta

»Vsekakor nihče ne bo zanikal, da ideja o obstoju an vsemogočen , samo in vsedobroden osebni Bog je sposoben človeku dati tolažbo, pomoč in vodstvo; prav tako je zaradi svoje preprostosti dostopen tudi najbolj nerazvitemu umu. Toda po drugi strani so na to idejo same po sebi povezane odločilne slabosti, ki jih boleče čutimo že od začetka zgodovine.«
Albert Einstein,Znanost in vera(1941).

Čeprav je tolažilno misliti, da obstaja vsevedni in vseljubeči Bog, je to težko popraviti z bolečino in trpljenjem, ki ju vidimo v vsakdanjem življenju.

12 od 12

Albert Einstein: Božja volja ne more povzročiti naravnih dogodkov

Bolj kot je človek prežet z urejeno pravilnostjo vseh dogodkov, bolj trdno postaja njegovo prepričanje, da ob tej urejeni pravilnosti ni več prostora za vzroke drugačne narave. Zanj niti človeška niti božja vladavina ne bosta obstajali kot neodvisen vzrok naravnih dogodkov.«
Albert Einstein,Znanost in vera(1941).

Einstein ni videl nobenega dokaza ali potrebe po Bogu, ki bi posegel v človeške zadeve.