Jezusovi čudeži: Nahraniti 5000

The Jezusovi čudeži: Nahraniti 5000 je ena najimenitnejših zgodb v Svetem pismu. Ta čudež je zapisan v vseh štirih evangelijih in je eden redkih čudežev, ki je zapisan v vseh štirih evangelijih. V tem čudežu je Jezus nahranil 5000-glavo množico s samo petimi hlebci kruha in dvema ribama.

Čudež v Hranjenje 5000 je močan primer Jezusove moči in njegove sposobnosti, da poskrbi za potrebe drugih. Je tudi primer Jezusovega sočutja in pripravljenosti pomagati tistim v stiski. Ta čudež služi tudi kot zgled Jezusove vere v Boga in njegove pripravljenosti zaupati v Božjo pripravo.

Čudež v Hranjenje 5000 je močan opomin Jezusove moči in sočutja. To je opomin, da je Jezus pripravljen poskrbeti za naše potrebe in da je pripravljen zaupati v Božjo preskrbo. Ta čudež je odličen primer Jezusove ljubezni do nas in njegove pripravljenosti, da nam pomaga v času stiske.

Ključni zaključki

• Čudež nahranitve 5000 je zapisan v vseh štirih evangelijih.
• Ta čudež je močan primer Jezusove moči in sočutja.
• To je opomin, da je Jezus pripravljen poskrbeti za naše potrebe in da je pripravljen zaupati v Božjo preskrbo.
• Ta čudež je odličen primer Jezusove ljubezni do nas in njegove pripravljenosti, da nam pomaga v času stiske.

The Jezusovi čudeži: Nahraniti 5000 je močan opomin Jezusove moči in sočutja. To je opomin, da je Jezus pripravljen poskrbeti za naše potrebe in da je pripravljen zaupati v Božjo preskrbo. Ta čudež je odličen primer Jezusove ljubezni do nas in njegove pripravljenosti, da nam pomaga v času stiske.

Vsi štirje Evangelijske knjige odBiblijaopisati slavnega čudež znano kot 'hranjenje 5000', v kateremJezus Kris t pomnožili majhno količino hrano -- pet kosov ječmenovega kruha in dve majhni ribi -- ki jih je deček ponudil iz svojega kosila v dovolj hrane, da bi nahranil ogromno ljudi. Zgodba s komentarjem:

Lačni ljudje

Velika množica je sledila Jezusu in njegovim učencem do pobočja gore, v upanju, da se bodo učili od Jezusa in morda doživeli katerega od čudežev, po katerih je postal znan. Toda Jezus je vedel, da je množica lačna telesne hrane in duhovne resnice, zato se je odločil narediti čudež, ki bo zagotovil oboje.

Kasneje je v Svetem pismu zapisan ločen dogodek, ko je Jezus izvedel podoben čudež za drugo lačno množico. Ta čudež je postal znan kot 'hranjenje 4000' ker je bilo takrat zbranih okoli 4000 moških in še veliko žensk in otrok.

Sveto pismo opisuje zgodbo o tem znanem čudežu, ki je postal znan kot 'nahraniti 5000' v Mateju 14:13-21, Marku 6:30-44 in Lukežu 9:10-17, vendar je svetopisemsko poročilo v Janez 6:1-15, ki vsebuje največ podrobnosti. Verzi od 1 do 7 tako opisujejo prizor:

Nekaj ​​časa za tem je Jezus odplul na skrajno obalo Galilejsko jezero (to je Tiberijsko morje) in velika množica ljudi mu je sledila, ker so videli znamenja, ki jih je delal pozdravljenje bolnih. Nato se je Jezus povzpel na goro in sedel s svojimi učenci. Židovski velika noč Festival je bil blizu.

Ko je Jezus dvignil pogled in zagledal veliko množico, ki mu je prihajala naproti, je rekel Filipu: 'Kje naj kupimo kruha, da bodo ti ljudje jedli?' To je prosil le zato, da bi ga preizkusil, saj je že imel v mislih, kaj bo naredil.

Filip mu je odgovoril: 'Več kot polletne plače bi potrebovali, da bi kupili toliko kruha, da bi vsak lahko zagrizel!'

Medtem ko je bil Filip (eden od Jezusovih učencev). očitno zaskrbljen o tem, kako zagotoviti dovolj hrane za vse tam zbrane ljudi, je Jezus že vedel, kaj namerava storiti za rešitev težave. Jezus je imel v mislih čudež, vendar je želel preizkusiti Filipovo vero, preden je ta čudež sprožil.

Daje, kar je imel

Verza 8 in 9 opisujeta, kaj se je nato zgodilo: »Drugi od njegovih učencev, Andrej, Simona Petra brat, je spregovoril: 'Tukaj je deček s petimi ječmenovimi hlebčki in dvema ribama, toda kako daleč bosta prišla med toliko?'

Bil je otrok ki je imel vero ponuditi svoje kosilo Jezusu. Pet hlebcev kruha in dve ribi ni bilo niti približno dovolj, da bi nahranili na tisoče ljudi za kosilo, a je bil začetek. Namesto da bi ga skrbelo, kako se bo situacija razpletla, ali da bi sedel in opazoval, ne da bi poskušal pomagati, se je deček odločil, da bo dal vse, kar je imel, Jezusu in verjel, da bo Jezus s tem nekako pomagal nahraniti veliko lačnih ljudi tam.

Čudežno množenje

V vrsticah od 10 do 13 Janez na konkreten način opisuje Jezusov čudež: 'Jezus je rekel: 'Ljudstvo naj sede.' Na tistem mestu je bilo veliko trave in posedli so se (tam je bilo okoli 5000 mož). Jezus je nato vzel hlebe, se zahvalil in razdelil tistim, ki so sedeli, kolikor so želeli. Enako je naredil z ribo.«

»Ko so se vsi nasitili, je rekel svojim učencem: »Poberite kose, ki so ostali. Naj se nič ne zapravi.« Tako so jih zbrali in napolnili 12 košar s kosi petih ječmenovih hlebov, ki so ostali tistim, ki so jedli.«

Skupno število ljudi, ki so tistega dne čudežno pojedli vse, kar so želeli, je morda doseglo približno 20.000 ljudi, saj je Janez štel samo moške, prisotnih pa je bilo tudi veliko žensk in otrok. Jezus je vsem v množici, ki se je tistega dne tam zbrala, pokazal, da mu lahko zaupajo, da jim bo priskrbel, kar potrebujejo, ne glede na vse.

Kruh življenja

Na tisoče ljudi, ki so bili priča temu čudežu, pa niso povsem razumeli Jezusovega namena, da ga je izvedel. Verza 14 in 15 zapisujeta: 'Ko so ljudje videli znamenje, ki ga je naredil Jezus, so začeli govoriti: 'To je res prerok, ki ima priti na svet.' Ker je Jezus vedel, da nameravajo priti in ga s silo postaviti za kralja, se je spet sam umaknil na goro.

Ljudje niso razumeli, da Jezus ni želel narediti vtisa nanje, da bi lahko postal njihov kralj in zrušil starodavno rimsko vlado, pod katero so živeli. Toda začeli so razumeti Jezusovo moč, da poteši njihovo telesno in duhovno lakoto.

Mnogi od tistih, ki so jedli hrano, ki jo je Jezus čudežno pomnožil, so naslednji dan iskali Jezusa, piše Janez, in Jezus jim je rekel, naj se ozrejo dlje od svojih fizičnih potreb k svojim duhovnim potrebam: 'Resnično, resnično vam povem, iščete me. , ne zato, ker si videl znamenja, ki sem jih naredil, ampak zato, ker si jedel hlebce in se nasitil. Ne delajte za jed, ki se pokvari, ampak za jed, ki ostane za večno življenje, ki vam ga bo dal Sin človekov. Kajti nanj je Bog Oče položil svoj pečat priznanja' (Jn 6,26-27).

V dialogu, ki je sledil z ljudmi v množici, se Jezus identificira kot duhovno hrano, ki jo potrebujejo. V Janezu 6:33 je zapisano, da jim je Jezus rekel: 'Kajti Božji kruh je kruh, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje.'

Odgovorijo v 34. verzu: »Gospod,« so rekli, »vedno nam daj ta kruh.«

Jezus odgovarja v 35. vrstici: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, ne bo nikoli lačen in kdor vame veruje, ne bo nikoli žejen.«