V hvalnico Bhagavadgiti

The Bhagavad Gita je eno najpomembnejših in najvplivnejših besedil hinduizma. To je starodavni indijski spis, sestavljen iz 700 verzov in je del epa Mahabharata. Verjame se, da jo je napisal modrec Vyasa in velja za duhovni vodnik za tiste, ki iščejo razsvetljenje.

Bhagavad Gita je brezčasna klasika, ki je bila čaščena že stoletja. Je vir modrosti in duhovnega vodstva ter je močno orodje za samorefleksijo in osebno rast. Je vodnik za življenje v krepostih in pravičnosti ter ponuja vpogled v naravo resničnosti.

Bhagavad Gita je razdeljena na 18 poglavij, od katerih vsako vsebuje edinstveno sporočilo. Je dialog med bojevnikom Arjuno in njegovim vozarjem Krišno. S tem dialogom Krišna posreduje Arjuni modrost in znanje ter ga spodbuja, naj živi življenje z namenom in smislom.

Bhagavad Gita je brezčasna mojstrovina, ki je bila navdih neštetim generacijam. Je vir duhovnega vodstva in modrosti ter je močno orodje za samorefleksijo in osebno rast. Je brezčasna klasika, ki je bila čaščena že stoletja in je obvezno branje za vse, ki iščejo razsvetljenje.

Že tisoče let je Bhagavad Gita je navdihnila milijone bralcev. Tukaj je nekaj, kar imajo nekateri veliki povedati v pohvalo tega častitljivega spisa.

Albert Einstein

'Ko berem Bhagavad-Gito in razmišljam o tem, kako je Bog ustvaril to vesolje, se vse drugo zdi tako odveč.'

dr Albert Švicar

'Bhagavad-Gita ima globok vpliv na duha človeštva s svojo predanostjo Bogu, ki se kaže v dejanjih.'

Aldous Huxley

'Bhagavad-Gita je najbolj sistematična izjava duhovne evolucije obdarovanja vrednosti za človeštvo. Je eden najbolj jasnih in izčrpnih povzetkov večne filozofije, kar jih je bilo kdaj razkritih; zato njegova trajna vrednost ni podvržena samo Indiji, temveč vsemu človeštvu.«

Rishi Aurobindo

'Bhagavad-Gita je resnično sveto pismo človeške rase, živa stvaritev in ne knjiga, z novim sporočilom za vsako dobo in novim pomenom za vsako civilizacijo.'

Carl Jung

»Zdi se, da je bila ideja, da je človek podoben obrnjenemu drevesu, aktualna v preteklih časih. Povezavo z vedskimi pojmovanji ponuja Platon v svojem Timaju, kjer piše ... 'glej, nismo zemeljska, ampak nebeška rastlina.'

Henry David Thoreau

'Zjutraj okopam svoj intelekt v osupljivi in ​​kozmogonalni filozofiji Bhagavad-Gite, v primerjavi s katero se naš sodobni svet in njegova literatura zdita pičla in trivialna.'

Herman Hesse

'Čudež Bhagavad-Gite je njeno resnično čudovito razodetje življenjske modrosti, ki filozofiji omogoča, da zacveti v religijo.'

Mahatma Gandhi

'Bhagavad-Gita poziva človeštvo, naj telo, um in dušo posveti čisti dolžnosti in naj ne postanejo duševni sladostrasniki, prepuščeni na milost in nemilost naključnim željam in nediscipliniranim vzgibom.'

'Ko me preganjajo dvomi, ko mi razočaranja strmijo v oči in na obzorju ne vidim niti enega žarka upanja, se obrnem k Bhagavad-Giti in najdem verz, ki me potolaži; in takoj se začnem smehljati sredi silne žalosti. Tisti, ki meditirajo na Gito, bodo iz nje vsak dan dobili novo veselje in nove pomene.«

Pandit Jawaharlal Nehru

'Bhagavad-Gita se v bistvu ukvarja z duhovnim temeljem človeškega obstoja. To je klic k dejanju, da bi izpolnili obveznosti in dolžnosti življenja, a hkrati imeli v mislih duhovno naravo in večji namen vesolja.'

»Bhagavad-giti dolgujem čudovit dan. Bila je prva izmed knjig; bilo je, kot da bi nam govoril imperij, nič majhen ali nevreden, ampak velik, veder, dosleden, glas stare inteligence, ki je v drugi dobi in podnebju premišljevala in se tako znebila istih vprašanj, ki nas vznemirjajo.«

Ralph Waldo Emerson

'Bhagavad-Gita je imperij mišljenja in v svojih filozofskih učenjih ima Krišna vse lastnosti polnopravnega monoteističnega božanstva in hkrati lastnosti upanisadičnega absoluta.'

Rudolph Steiner

'Da bi s popolnim razumevanjem pristopili k tako vzvišenemu ustvarjanju, kot je Bhagavad-Gita, je potrebno našo dušo uglasiti z njim.'

Adi Sankara

'Z jasnim poznavanjem Bhagavad-Gite postanejo izpolnjeni vsi cilji človeškega obstoja. Bhagavad-Gita je očitna kvintesenca vseh naukov vedskih spisov.'

Swami Prabhupada

'Bhagavad-Gita ni ločena od vaisnavske filozofije in Šrimad Bhagavatam v celoti razkriva pravi pomen tega nauka, ki je selitev duše. Ob branju prvega poglavja Bhagavad-Gite lahko kdo pomisli, da se jim svetuje vojskovanje. Ko preberemo drugo poglavje, lahko jasno razumemo, da sta znanje in duša končni cilj, ki ga je treba doseči. Pri preučevanju tretjega poglavja je očitno, da so tudi dejanja pravičnosti zelo pomembna. Če nadaljujemo in si potrpežljivo vzamemo čas za dokončanje Bhagavad-Gite in poskušamo ugotoviti resnico njenega zaključnega poglavja, lahko vidimo, da je končni zaključek ta, da se odpovemo vsem konceptualiziranim idejam religije, ki jih imamo, in se popolnoma predamo neposredno Vsevišnjemu. Gospod.«

Swami Vivekananda

'Skrivnost karma joge, ki je izvajanje dejanj brez sadnih želja, uči Gospod Krišna v Bhagavad-Giti.'