Kaj Sveto pismo pravi o ... osamljenosti

Osamljenost je občutek, ki ga mnogi od nas doživijo na neki točki svojega življenja. Sveto pismo je tolažba in spodbuda za tiste, ki se počutijo osamljene. Tukaj je pogled na kaj Sveto pismo pravi o osamljenosti .

Bog je vedno z nami

Sveto pismo nam pravi, da je Bog vedno z nami in nas nikoli ne bo zapustil. V 5. Mojzesovi 31:6 Bog pravi: »Bodite močni in pogumni. Ne boj se in ne boj se jih, kajti Gospod, tvoj Bog, gre s teboj; nikoli te ne bo zapustil in te ne bo zapustil.” Ta verz nas spominja, da je Bog še vedno z nami, tudi ko se počutimo sami.

Bog razume naše občutke

Sveto pismo nam tudi pove, da Bog razume naše občutke osamljenosti. V Psalmu 34:18 piše: »Gospod je blizu tistim, ki so strtega srca, in rešuje tiste, ki so potrtega duha.« Ta verz nas spominja, da Bog razume naše občutke in je tam, da nas tolaži.

Bog nam lahko pomaga premagati osamljenost

Končno nam Sveto pismo pove, da nam lahko Bog pomaga premagati naše občutke osamljenosti. V Psalmu 68:6 piše: »Bog postavlja osamljene v družine, jetnike izpelje s petjem; uporniki pa živijo v od sonca ožgani deželi.« Ta verz nas spominja, da nam lahko Bog pomaga najti družbo in tolažbo v času osamljenosti.

Sveto pismo je tolažba in spodbuda za tiste, ki se počutijo osamljene. Spominja nas, da je Bog vedno z nami, razume naše občutke in nam lahko pomaga premagati našo osamljenost.

Lahko ste obkroženi z ljudmi 24 ur na dan, 7 dni v tednu, pa se kljub temu počutite osamljeni, vendar Sveto pismo veliko pove o osamljenosti in o tem, da nikoli nismo zares sami, če verjamemo. Bog je vedno tam za nas, ne glede na vse. Stoji nam ob strani, tudi ko ga ne čutimo. Kot ljudje se samo želimo počutiti ljubljene, in ko se ne počutimo ljubljene, lahko sprejmemo nekaj slabih odločitev. Vendar, če se obrnemo na Boga, da bi začutili to ljubezen, jo bomo vedno našli in vedeli, da nismo sami.

Biti sam vs. Biti osamljen

Obstaja razlika med samoto in osamljenostjo. Sam pomeni, da ste sami v fizičnem smislu. Tam ni nikogar s teboj. Lahko je dobra stvar, ko si želiš nekaj miru in tišine, ali slaba stvar, ko si sam v temni, nevarni ulici ... ampak kakor koli, to je fizično. Vendar pa je osamljenost stanje duha. To je občutek, da nimaš nikogar, na katerega bi se lahko obrnil, da nimaš nikogar, ki bi te imel rad ... in zlahka postane stanje obupa. Osamljenost lahko doživimo, ko smo sami ali ko smo popolnoma obkroženi z ljudmi. Je zelo interno.

Izaija 53:3 - 'Bil je zaničevan in zavržen - človek žalosti, seznanjen z najglobljo žalostjo. Obrnila sva mu hrbet in pogledala v drugo smer. Bil je zaničevan in nam je bilo vseeno.« (NLT)

Kako ravnati z osamljenostjo

Vsak od časa do časa doživi osamljenost. To je naraven občutek. Vendar pogosto pozabimo na pravilen odziv na občutek osamljenosti, to je, da se obrnemo k Bogu. Bog je vedno tam. Razume našo potrebo po prijateljstvu in druženju. Celotno Sveto pismo nas opominja na naše odgovornosti drug do drugega, zato ni presenetljivo, da postanemo osamljeni, kadar nimamo povezave z drugimi ljudmi.

Ko se torej v nas začne osamljenost, se moramo najprej obrniti k Bogu. Dobi ga. On je lahko naša tolažba v teh prehodnih časih. Morda bo izkoristil čas za izgradnjo vašega značaja. Lahko okrepiti vas v trenutkih, ko se počutite popolnoma sami. Vendar je Bog tisti, ki nas bo zgradil in nam stal ob strani v teh časih globoke osamljenosti.

V času osamljenosti je pomembno, da se obrnemo k Bogu in stran od sebe. Osamljenost lahko le še poslabšamo, če vedno najprej mislimo nase. Mogoče lahko pomaga, da se izognete in pomagate drugim. Odprite se novim povezavam. Ko se nasmejiš in imaš pozitiven odnos, te ljudje pritegnejo. In postavite se v družabne situacije, kot je obisk mladinska skupina ali se pridruži skupini druženja oz študij biblije .

Psalm 62:8 – 'Vedno zaupajte vanj, o ljudje; izlijte svoje srce pred njim; Bog je naše zatočišče.« (ESV)

Deuteronomy 31:6 - 'Bodite močni in pogumni. Ne boj se jih in ne boj se jih, zakaj GOSPOD, tvoj Bog, je tisti, ki gre s teboj. Ne bo te zapustil ali zapustil.” (ESV)

Tudi ljudje v Svetem pismu so bili osamljeni

Mislite, da nihče v Svetem pismu ni izkusil osamljenosti? Pomisli še enkrat. David je doživel globoke trenutke osamljenosti. Imel je čase, ko ga je lovil lastni sin in je moral zapustiti lastno družino. Mnogi Psalmi obravnava svojo globoko osamljenost in v tistih časih pogosto prosi Boga za usmiljenje.

Psalm 25:16-21 - 'Obrni se name in bodi mi milostljiv, ker sem osamljen in prizadet. Olajšaj težave mojega srca in me osvobodi moje tesnobe. Poglej na mojo stisko in mojo stisko in odvzemi vse moje grehe. Poglejte, kako številni so moji sovražniki in kako močno me sovražijo! Varuj moje življenje in me reši; ne daj, da bi bil osramočen, ker se k tebi zatekam. Neoporečnost in poštenost naj me varujeta, ker moje upanje, GOSPOD, je v tebi.« (NIV)

Tudi Jezus je čutil osamljenost včasih, še bolj, ko so ga preganjali in postavljali na križ. Najbolj boleče obdobje v njegovem življenju. Čutil je, da ga je Bog zapustil. Njegovi najzvestejši privrženci so ga zapustili v uri stiske. Ljudje, ki so mu sledili in ga ljubili, preden je bil križan, niso bili več tam zanj. Natančno je vedel, kakšen je občutek biti sam, in zato natanko ve, skozi kaj gremo, ko se počutimo osamljeni.

Matej 27:46 – 'Okoli treh popoldne je Jezus zavpil z močnim glasom: 'Eli, Eli, lemasabachthani?' (kar pomeni 'Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?').' (NIV)