Askeza

Askeza je starodavna praksa samodiscipline in samozanikanja, običajno povezana z verskimi ali duhovnimi prizadevanji. To je način življenja, ki vključuje vzdržanje posvetnih užitkov, da bi se osredotočili na duhovno rast. Askeza je način življenja, ki ga sprejemajo številne religije, vključno z budizmom, hinduizmom in krščanstvom.

Prakso asketizem je zakoreninjen v prepričanju, da se lahko z odrekanjem fizičnega udobja osredotočimo na duhovno iskanje in dosežemo višjo raven razsvetljenja. To je način življenja, ki vključuje vzdržanje posvetnih užitkov, kot so hrana, spolnost in materialne dobrine. Skozi samozanikanje lahko dosežemo večje razumevanje božanskega in tesnejšo povezanost z Bogom.

Prednosti asketizma

Askeza ima veliko koristi, tako fizičnih kot duhovnih. Fizično lahko pomaga zmanjšati stres in izboljša splošno zdravje. Duševno lahko pomaga gojiti občutek notranjega miru in jasnosti. Duhovno lahko pomaga poglobiti povezavo z božanskim in pridobiti boljše razumevanje duhovne sfere.

Kako prakticirati asketizem

Askezo lahko izvajamo na veliko različnih načinov. Nekateri ljudje se lahko odločijo za post ali se vzdržijo določenih živil ali dejavnosti. Drugi se lahko odločijo za meditacijo ali vadbo joge. Spet drugi se lahko odločijo za udeležbo na duhovnih vajah ali romanjih. Ne glede na to, katero pot nekdo izbere, je cilj negovati globlje razumevanje božanskega in doseči višjo raven duhovnega razsvetljenja.

Zaključek

Askeza je starodavna praksa, ki so jo sprejele številne religije in duhovne tradicije. To je način življenja, ki vključuje vzdržanje posvetnih užitkov, da bi se osredotočili na duhovno rast. Skozi samozanikanje lahko dosežemo večje razumevanje božanskega in tesnejšo povezanost z Bogom. S svojimi številnimi koristmi je asketizem močno orodje za duhovno rast in razsvetljenje.

Askeza je praksa samozanikanja v poskusu približevanja Bogu. Lahko vključuje discipline, kot so na tešče , celibat, nošenje preprostih ali neudobnih oblačil, revščina, pomanjkanje spanja in v skrajnih oblikah bičanje in samopohabljanje.

Izraz izhaja iz grške besedeaskḗsis, kar pomeni trening, vadba ali telesna vadba.

Korenine askeze v cerkveni zgodovini

Askeza je bila običajna v prvi Cerkvi, ko so kristjani združevali svoj denar in vodili preprost, skromen način življenja. V življenju je dobil hujše oblike puščavski očetje , puščavniki puščavniki ki so v tretjem in četrtem stoletju živeli ločeno od drugih v severnoafriški puščavi. Zgledovali so se po svojem življenju Janeza Krstnika , ki je živel v puščavi, nosil oblačilo iz kamelje dlake in se preživljal s kobilicami in divjim medom.

Ta praksa strogega samozanikanja je bila podprta s strani zgodnjega cerkvenega očeta Avguština (354–430 n. š.), škofa Hipona v severni Afriki, ki je napisal pravilo ali niz navodil za menihe in nune v svoji škofiji.

Preden se je spreobrnil h krščanstvu, je bil Avguštin devet let kot ropar Manichee , religija, ki je prakticirala revščino in celibat. Nanj so vplivala tudi pomanjkanja puščavskih očetov.

Argumenti za in proti asketizmu

V teoriji naj bi asketizem odstranil posvetne ovire med vernikom in Bogom. Odprava pohlep , ambicija , ponos,seks, in prijetna hrana naj bi pomagala ukrotiti živalsko naravo in razviti duhovno naravo.

Vendar pa je veliko kristjanov naredilo preskok, da je človeško telo zlo in ga je treba nasilno nadzorovati. Nahajali so se na Rimljanom 7:18-25:

Kajti vem, da nič dobrega ne prebiva v meni, to je v mojem mesu. Kajti imam željo storiti, kar je prav, vendar ne zmožnosti, da to izpeljem. Kajti ne delam dobrega, kar hočem, ampak kar naprej delam zlo, ki ga nočem. Če torej delam, česar nočem, tega ne delam več jaz, ampak greh, ki prebiva v meni. Tako se mi zdi zakon, da ko hočem delati prav, je zlo blizu. Kajti uživam v Božji postavi v svoji notranjosti, vendar vidim v svojih udih drugo postavo, ki se bori proti postavi mojega uma in me dela ujetnika postave greha, ki prebiva v mojih udih. Nesrečnik, kakršen sem! Kdo me bo rešil tega telesa smrti? Hvala Bogu po Jezusu Kristusu, našem Gospodu! Sam torej služim božji postavi z umom, z mesom pa grehovi postavi.« (ESV)

In 1. Petrovo 2:11:

'Ljubi, rotim vas kot tujce in izgnance, da se vzdržite mesenih strasti, ki se bojujejo proti vaši duši.' (ESV)

Temu prepričanju nasprotuje dejstvo, da Jezus Kristus je bil inkarniran v človeško telo. Ko so ljudje v prvi cerkvi poskušali promovirati idejo o telesni pokvarjenosti, je to povzročilo različne herezije da Kristus ni bil popolnoma človek in popolnoma Bog.

Poleg dokaza oJezusovo učlovečenje, the Apostol Pavel popravi zapis v 1. Korinčanom 6:19-20:

Ali ne veste, da so vaša telesa svetišča Svetega Duha, ki je v vas, ki ste ga prejeli od Boga? Niste svoji; kupljen si bil po ceni. Častite torej Boga s svojimi telesi.' (NIV)

Skozi stoletja je asketizem postal stalnica meništvo , praksa izolacije sebe od družbe, da bi se osredotočili na Boga. Še danes mnogi vzhodni pravoslavni menihi in Rimskokatoliška menihi in redovnice kot npr menihi trapisti izvajati poslušnost, celibat, jesti navadno hrano in nositi preprosta oblačila. Nekateri se celo zaobljubijo molčečnosti.

Mnogi amiši skupnosti izvajajo tudi obliko asketizma, odrekajo si stvari, kot so elektrika, avtomobili in sodobna oblačila, da bi odvrnili ponos in posvetne želje.

Izgovorjava

uh SET ah ti um

Primer

Askeza je namenjena odstranitvi motenj med vernikom in Bogom.

(Viri: gotquestions.org , newadvent.org , northumbriacommunity.org , simplybible.com , in philosophybasics.com )