Kako nadangel Gabrijel preizkuša Mohameda v hadisu?
Hadis je zbirka izrekov in naukov preroka Mohameda, ki velja za drugi najpomembnejši vir islamskega prava in teologije za Koranom. Ena najbolj znanih zgodb v hadisih je zgodba o tem, kako je nadangel Gabrijel spraševal Mohameda o osnovah vere.
Kviz
Kviz je bil niz vprašanj, ki jih je nadangel Gabrijel postavil Mohamedu, da bi preveril njegovo znanje o osnovah vere. Vprašanja so vključevala teme, kot so edinost Boga, pomen molitve, pomen dobrodelnosti in pomen posta.
Pomen
Pomen te zgodbe je v tem, da služi kot opomnik o pomembnosti močne vere in globokega razumevanja osnov islama. Služi tudi kot opomnik o pomembnosti iskanja znanja in razumevanja iz naukov preroka Mohameda.
Zaključek
Za zaključek je zgodba o nadangelu Gabrijelu, ki sprašuje Mohameda o osnovah vere, pomemben opomnik o pomembnosti močne vere in globokega razumevanja osnov islama. Je tudi opomin na pomen iskanja znanja in razumevanja iz naukov preroka Mohameda.
Hadith (zbirka muslimanskih pripovedi o preroku Mohamedu) vključuje Gabrielov hadis, ki opisuje, kako nadangel Gabriel (znan tudi kot Jibril v islam ) sprašuje Mohameda o islamu, da preveri, kako dobro razume vero. Gabriel se je Mohamedu prikazoval v 23-letnem obdobju, da bi narekujejo Kur'an besedo za besedo, verjamejo muslimani.
V tem hadisu se Gabriel pojavi preoblečen in preverja, ali je Mohamed pravilno prejel njegova sporočila o islamu. Takole se zgodi:
Gabrielov hadis
Gabrijelov hadis pripoveduje zgodbo: 'Umar ibn al-Khattab (drugi pravilno vodeni kalif) poroča: Nekega dne, ko smo bili pri Alahovem (Božjem) poslancu, človeku z izjemno bela oblačila in zelo črni lasje so prišli k nam. Na njem ni bilo videti sledi potovanja in nihče od nas ga ni prepoznal. Neznanec je sedel pred preroka (mir in blagoslov z njim), naslonil kolena na njegova in položil roke na njegova stegna, rekel: 'Pripoveduj mi, Mohamed, o islamu.'
Prerok je odgovoril: 'Islam pomeni, da moraš pričati, da ni boga razen Boga in da je Mohamed Alahov poslanec, da moraš opraviti obred molitev , plačajte davek na miloščino, postite se med ramadanom in romajte h Ka’abi v Meki, če lahko tja.«
Moški je rekel: 'Govoril si resnico.' (Presenečeni smo bili nad tem, da je ta človek spraševal preroka in nato izjavil, da je govoril resnico).
Tujec je drugič spregovoril in rekel: 'Zdaj pa mi povej o veri.'
Prerok je odgovoril: 'Vera pomeni, da imaš vero v Allaha, Njegovega angeli , Njegove knjige, Njegovi glasniki in Zadnji dan ter da imate vero v usodo, kakršna je odmerjena, tako njene dobre kot slabe vidike.'
Ko je pripomnil, da je prerok spet govoril resnico, je tujec rekel: 'Zdaj pa mi povej o kreposti.'
Prerok je odgovoril: 'Krepost - delati tisto, kar je lepo - pomeni, da bi morali častiti Allaha, kot da ga vidite, kajti tudi če vi ne vidite Njega, On vidi vas.'
Spet je mož rekel: 'Povej mi o uri (to je o prihodu sodnega dne).'
Prerok je odgovoril: 'O tem ne ve tisti, ki je spraševan, nič več kot spraševalec.'
Neznanec je rekel: 'No, potem pa mi povej o njegovih znakih.'
Prerok je odgovoril: 'Sužnja bo rodila svojo gospodarico in videli boste bose, nage, revne in pastirje, ki tekmujejo med seboj pri gradnji.'
Tedaj je neznanec odšel.
Ko sem nekaj časa čakal, me je prerok ogovoril: 'Ali veš, kdo je bil spraševalec, Umar?' Odgovoril sem: 'Allah in njegov poslanec vesta najbolje.' Prerok je rekel: 'Bil je Jibril [Gabriel]. Prišel vas je naučiti vaše vere.''
Premišljena vprašanja
V predgovoru h knjigiVprašanja in odgovori o islamuFethullaha Gülena, Muhammad Cetin piše, da Gabrijelov hadis pomaga bralcem, da se naučijo postavljati premišljena duhovna vprašanja.
'Gabriel je poznal odgovore na ta vprašanja, toda njegov namen, da se je prikril in postavil ta vprašanja, je bil pomagati drugim pridobiti te informacije. Vprašanje je zastavljeno z določenim namenom. Postavljanje vprašanja zaradi prikazovanja lastnega znanja ali spraševanje zgolj zaradi preizkusa druge osebe je brez vrednosti. Če je vprašanje zastavljeno z namenom učenja, da bi drugi našli informacije (kot v zgornjem primeru Gabriela, spraševalec morda že pozna odgovor), se lahko šteje za vprašanje, ki je bilo zastavljeno na pravilen način . Tovrstna vprašanja so kot semena modrosti.«
Definiranje islama
Gabrielov hadis povzema glavna načela islama. Juan Eduardo Campo piše v knjigi Encyclopedia of Islam:
'Gabrijelov hadis uči, da sta verska praksa in verovanje medsebojno povezana vidika islamske vere – enega ni mogoče doseči brez drugega.'
V svoji knjigi The Vision of Islam Sachiko Murata in William C. Chittick pišeta, da Gabrielova vprašanja in Mohamedovi odgovori pomagajo ljudem Islam kot tri različne dimenzije, ki delujejo skupaj:
Gabrielov hadis nakazuje, da v islamskem razumevanju vera zajema pravilne načine delovanja, pravilne načine razmišljanja in razumevanja ter prave načine oblikovanja namenov, ki se skrivajo za dejavnostjo. V tem hadisu Poslanec vsakemu od treh pravih načinov poimenuje. Tako bi lahko rekli, da je 'podrejanje' religija, kar se nanaša na dejanja, 'vera' je religija, kar se nanaša na misli, in 'delati lepo' je religija, kar se nanaša na namere. Te tri razsežnosti vere se združijo v eno stvarnost, znano kot islam.'
